Danski minister za priseljevanje Kaare Dybvad je poudaril, da postopki azila ne smejo potekati znotraj Evropske unije, in opozoril, da migracije nadzorujejo organizacije, ki letno zaslužijo milijarde. Danska si prizadeva za novo, enotno migracijsko politiko EU, ki bi zavezovala vse članice brez izjeme. Dybvad je izrazil zavist nad uspešno migracijsko politiko španske vlade s Marokom in jo označil za zgled, ki bi ga želel doseči. Dansko predsedstvo Svetu EU si želi pospešiti postopke vračanja zavrnjenih migrantov, s čimer se zmanjšujejo nizozemska upanja na izjeme pri vračanju.

Evropska komisija je za leto 2025 napovedala znatno povečanje števila izgonov oseb, ki nimajo pravice do bivanja v Evropski uniji. Po besedah evropskega komisarja za notranje zadeve Magnusa Brunnerja se je stopnja izgonov v prvih treh četrtletjih leta 2025 povzpela na 27 odstotkov, kar predstavlja opazen skok v primerjavi z 19 odstotki v letu 2023. To je hkrati najvišja zabeležena stopnja po letu 2019, vendar je komisar poudaril, da trenutni rezultati še vedno niso zadostni za učinkovito obvladovanje migracijskih pritiskov. Strategija Evropske komisije vključuje boj proti nezakonitim migracijam na več ravneh, kar poleg doslednega izvajanja izgonov obsega tudi hitre zavrnitve oseb z majhnimi možnostmi za pridobitev azila ter tesnejše sodelovanje s tretjimi državami. Cilj slednjega je preprečiti, da bi se posamezniki sploh podali na nevarne begunske poti. Brunner je napovedal, da bodo države članice lahko delovale še bolj učinkovito, ko bodo v celoti implementirani zakonski predlogi, ki jih je komisija predstavila v začetku leta 2025. Ti ukrepi vključujejo tudi vzpostavitev centrov za vračanje v državah zunaj meja povezave.

Bavarska krščansko-socialna unija (CSU) je ob začetku novega leta ponovno sprožila politično razpravo o migracijah z zahtevo po vzpostavitvi možnosti za izgon sirskih državljanov v domovino. Stranka svoje zahteve utemeljuje na podlagi aktualnih podatkov o beguncih, ki kažejo na jasne trende na področju migracijskih tokov. Po mnenju predstavnikov CSU bi morala Nemčija oceniti varnostne razmere v določenih delih Sirije in omogočiti vračanje tistih oseb, ki so storile kazniva dejanja ali predstavljajo grožnjo varnosti. Predlog je v nemškem političnem prostoru že naletel na deljena mnenja, saj kritiki opozarjajo na še vedno nestabilne razmere pod režimom Bašarja al Asada. Kljub temu CSU vztraja pri strožji migracijski politiki, ki bi vključevala tudi revizijo statusa sirskih beguncev. Ta poteza velja za del širše strategije stranke, da pred prihajajočimi volitvami nagovori volivce, ki so nezadovoljni s trenutnim upravljanjem migracijskih vprašanj na zvezni ravni.

Upravna sodišča v Spodnji Saški opozarjajo, da je praktična izvedba hitrejših azilnih postopkov težavna. Predvidenih šest mesecev naj bi bilo po mnenju Višjega upravnega sodišča Spodnje Saške nerealnih, saj so sodišča že zdaj preobremenjena. Uvedba nove evropske azilne reforme se zdi skoraj nemogoča.

Evropski parlament je potrdil možnost, da države članice EU prosilce za azil pošljejo v varne tretje države. Predlog je bil sprejet s podporo Evropske ljudske stranke (EVP) in desne frakcije.

Sodišče Evropske unije je zaostrilo pogoje za določanje varnih držav izvora v pospešenih azilnih postopkih, kar bo otežilo deportacije. Odločitev sodišča bi lahko imela velike posledice za migracijsko politiko držav članic, vključno z Nemčijo in Italijo (z Albanijo). Medtem ko nekateri poudarjajo, da bo to otežilo postopke, hessenski notranji minister Roman Poseck verjame, da bo še naprej mogoče določiti več varnih držav izvora. Razprava o migracijski politiki ostaja aktualna ne glede na to odločitev.

Evropsko sodišče (EuGH) se je prvič odzvalo na italijanski "Albanija-model", ki ga predlaga vlada premierke Giorgie Meloni. Ta model predvideva pospešene azilne postopke v tujini, natančneje v Albaniji. Izvajanje modela trenutno poteka počasi zaradi sodnih postopkov. Sodišče EU je podalo mnenje o delnem aspektu modela.